Rimokatoliška, Pravoslavna in Grškokatoliška cerkev...

Bela krajina je bila vedno na prepihu mešanja različnih kultur, ki so s seboj prinesla tudi različna verovanja. Tu so svoje sledove pustile tri cerkve, ki se v okolju mešajo tudi z starimi poganskimi verovanji, ki so še kako živi.

Tri fare v Rosalnicah pri Metliki

Znamenita božja pot Tri fare se nahaja v ravninskem severovzhodnem delu naselja Rosalnice pri Metliki. Romarski kompleks se odlikuje po treh gotskih cerkvah, stisnjenih znotraj visokega pokopališkega obzidja, ki je verjetno deloma še ostanek protiturškega tabora. Tukaj je bil sedež metliške fare nato pa so ga leta 1461 prenesli v Metliko, kjer so na najjužnejšem delu starega mestnega jedra zgradili komendo. Cerkve stojijo vzporedno druga poleg druge. Severna cerkev je posvečena Žalostni Materi božji, polna je zanimivih fresk in v njej najdemo najstarejše orgle, narejene na nekdanjem Kranjskem, delo Joannesa Georgiusa Eisla iz leta 1753. Srednja cerkev nosi patrocinij Glej človek (Ecce homo) in je posvečena bičanemu Jezusu. Posebnost te cerkve je v tem, da ima edina zvonik in ta ima prislonjeno odprto lopo. Južna cerkev je posvečena Lurški Materi božji in v njej najdemo zakramentalno hišico vzidano v severno steno.  Vse zunanje stene cerkva imajo nekaj vzidanih nagrobnikov iz obdobja zadnjih dveh stoletij. Žegnanje pri treh farah je na Jernejevo, 24. avgusta. Za ogled najpomembnejšega tovrstnega objekta v Beli krajini skrbi Župnijski urad Metlika.   

Cerkev Svete trojice  na Vinjem Vrhu pri Semiču

Cerkev stoji nad vasjo Vinji Vrh. Sezidali so jo leta 1647 po vzoru stare romarske cerkve v Novi Štifti pri Ribnici. Na romarsko cerkev nas opozarja odprta lopa pred vhodom v cerkev. V lopi sta kamnita miza in lesen zunanji oltar. Ker je bila cerkev ob žegnanjih premajhna, so ljudje prisostvovali bogoslužju kar zunaj.

Cerkev ima osemstrano obliko s kupolo, pokrito s skodlami. Glavni oltar, ki je pozlačen, zavzema ves prezbiterij in je tristrano zaključen. Po svojih razsežnostih se razlikuje tudi med dolenjskimi rezbarskimi izdelki 18. stoletja. Pod sliko sv. Trojice se skriva pozlačena kiparska skupina sv. Trojica, ki krona Marijo. V cerkvi so še dva lesena in bogato okrašena stranska oltarja in prižnica. Cerkev je s svojo obliko vplivala na gradnjo nekaterih cerkva v okolici.

Cerkev sv. Jakoba v Naklem

Cerkev je bila pozidana v prvi polovici, poslikana pa v zadnji četrtini 15. stoletja. Prezbiterij je gotsko zaključen s talnim podzidkom in dvema zazidanima gotskima oknoma. Sedanji glavni oltar je pripeljan iz črnomaljske župnijske cerkve leta 1956. Prejšnji Goetzlov iz leta 1843 se je med 2. svetovno vojno sesul zaradi italijanskega topovskega obstreljevanja s Črnomlja. Kipi sv. Jakoba, Petra in Pavla so iz prejšnjega oltarja.

Na stenah prezbiterija so našli pod ometom freske iz druge polovice 15. stoletja in so do sedaj edine odkrite freske iz tiste dobe v Beli krajini. Križev pot je delo Janeza Potočnika z začetka 19. stoletja. V lopi je bil zidan oltar z nastavkom iz leta 1655 ter kamnita prižnica. Oboje je služilo ob velikih shodih, ko množica romarjev ni mogla v cerkev. Do danes sta se ohranila oltar in prižnica.

Cerkev Sv. Duha v Črnomlju

Cerkev Sv. Duha se nahaja na prastarih kulturnih tleh, kjer najdemo sled človeka od neolitika do moderne dobe. Njena lokacija je v času želene dobe predstavljala rob naselbine, v pozni antiki pa je bila prav na njenem mestu postavljena poznoantična cerkev, od katere sta odkrita apsida in mozaik. V srednjem veku se je na njeni lokaciji razvila močno utrjena stavba, ki je predstavljala jugovzhodni kot mesta in združena z obzidjem predstavljala pomemben del mestne obrambe. Prav iz nje se je v drugi polovici 15. st. razvila sedanja stavba cerkve Sv. Duha, ki je pisno prvič omenjena leta 1487. Do 20. st. je doživela več vzponov in padcev, močno jo je prizadel tudi čas 2. sv. vojne, med katero je bila močno poškodovana. Obnovljena in ponovno odprta je bila leta 2007, od tedaj predstavlja osrednji kulturni objekt v starem mestnem jedru Črnomlja. V njej vidimo: Poznoantični mozaik Oglejskega tipa (4-5. st.), apsido poznoantične cerkve (4-5. st.), nagrobnik pisarja Ivana Živkoviča (17. st.).

Žeželj nad Vinico

Na Žežlju nad Vinico stoji znana Marijina romarska cerkev, do katere vodi iz vasi Golek 14 kapel križevega pota. Prostorna cerkev z veliko lopo pred glavnim vhodom je bila na mestu starejše prednice pozidana v 2. polovici 17. stoletja. Trinadstropni »zlati« glavni oltar, največji v Beli krajini, je iz 1. polovice 18. stoletja, prižnica z Marijinim monogramom in prizorom oznanjenja je iz 2. polovice 18. stoletja. Iz istega časa je tudi stranski oltar, ki je bil v 19. stoletju predelan. Danes je cerkev tudi kontrolna točka pohodniške Župančičeve poti.

Grškokatoliška cerkev Sv. Cirila in Metoda

Cerkev sv. Cirila in Metoda v Metliki je ena izmed dveh cerkva grškokatoliške vere v Sloveniji. Druga, sv. Svetica s pokopališčem, se nahaja v Dragah pri Suhorju. Cerkev je bila zgrajena leta 1903, v njej je prostora za približno 50 oseb. Tukajšnji grškokatoliški duhovnik je edini slovenski ikonopisec. Po Sloveniji in svetu je imel že nekaj deset svojih razstav.

Pravoslavna cerkev Sv. Petra in Pavla

Cerkev sv. Petra in Pavla v Miličih je bila pozidana v drugi polovici 19. stoletja in je vezana na uskoško pravoslavno etnično enklavo v Miličih in Marindolu. To ji daje poseben pomen ne le v belokranjskem okolju, ampak tudi širše. Njena enotno pozidana arhitektura je odraz eklekticističnih gradbenih tokov ob izteku 19. stoletja, osamljena in izpostavljena lega v prostoru pa uvršča cerkev tudi med ambientalno izredno kvalitetne spomenike.