Črnomelj

Mesto, ki »melje črno«, kot pove njegovo ime, so začeli klicati Črnomelj zaradi mlinarja, ki je v starko preoblečeni dobri vili namesto bele moke namlel črno, pa ga je kaznovala. A Črnomelj ni poseben le po imenu, ampak tudi po zasnovi mesta, ki se v obliki zvezde povezuje s cestami iz Ljubljane, Novega mesta, Zagreba in Reke.

Zgodovina Črnomlja

Med dve reki, Lahinjo in Dobličico, je vpet pomol, naseljen že tri tisočletja. Mesto Črnomelj je nastalo že v času pozne bronaste dobe (13. - 8. stoletje pr. n. št.) in se razvijalo skozi železno dobo vse do prihoda rimskega cesarja Oktavijana Avgusta. Poznoantični Črnomelj je spadal med pomembnejše naselbine v tem delu zahodnega Balkana. Vpet je bil v trgovino širšega prostora in nekje v sredini 4. stoletja je bila v Črnomlju postavljena prva cerkev, ki jo je krasil mozaik.

Črnomelj je prvič omenjen leta 1228, ko je bila v njem ustanovljena belokranjska pražupnija. Že pred letom 1251 je Črnomelj dobil trške pravice, saj je tedaj omenjen njegov prvi župan, Fridericus iudex de Tzerneml. Turki niso nikoli opustošili mesta, večkrat pa so ga prizadeli močni požari.Skozi 17. in 18. stoletje povsem zaspan, se je Črnomelj šele v 19. st. ponovno pričel razvijati. Leta 1868 je nastala slovenska čitalnica, 1874 so se organizirali gasilci, 1890 je bila odprta nova mestna šola in 1914 ga je dosegla železnica. Povezan z ostalo Slovenijo se je Črnomelj na začetku 20. st. naglo moderniziral.

Ob izbruhu 2. sv. vojne so ga okupirali Italijani in ga držali vse do kapitulacije. Tedaj je postal Črnomelj središče osvobojenega ozemlja, središče svobodne Slovenije, v katerem so bili postavljeni temelji slovenske države.
V Črnomlju je 19. in 20. februarja 1944 potekalo prvo zasedanje Slovenskega narodno-osvobodilnega sveta (SNOS), dan pozneje je izvedlo svojo prvo predstavo Slovensko narodno gledališče (SNG). V povojnem času se je Črnomelj razvil v kulturno, gospodarsko in upravno središče Bele krajine. Leto 2024 pišemo v Beli krajini kot leto domovine.

Ulica kulture in preste v Črnomlju

Preko »črnomaljskega tromostovja« pridemo do Trga svobode s srednjeveškim gradom, komendo nemškega viteškega reda ter poslopjem nekdanje hranilnice in posojilnice. Vzporedna glavni ulici je Ulica Mirana Jarca, poznana kot »ulica kulture«, s cerkvico Sv. Duha, župnijsko cerkvijo Sv. Petra, Primožičevo hišo, kjer razstavljajo belokranjski rokodelci, v ulici delujeta glasbena šola in Mestna muzejska zbirka Črnomelj, locirana v rojstni hiši pesnika in pisatelja Mirana Jarca.
V Vinici, rojstnem kraju enega največjih slovenskih književnikov Otona Župančiča je v muzej preurejena njegova rojstna hiša. V Žuničih je na ogled Šokčev dvor - uskoška domačija, kjer si obiskovalci lahko ogledajo prikaz domače obrti, od »semena do gvanta« , pišejo belokranjske pisanice, prikažejo obdelavo domače volne in konoplje za vrvi.

Prestarji! Tako za šalo rečejo drugi Belokranjci Črnomaljcem. Močne ženske iz Črnomlja so bile podjetnice, zato so pekle preproste preste, jih prodajale in med seboj tekmovale katera boljše speče.
Najnovejša turistična pridobitev mesta je mestna Zakladnica - izhodiščna točka turističnega pohajkovanja po Črnomlju in ostalih znamenitosti Bele krajine.

2 krajinska parka in črni močeril

V občini Črnomelj sta dva krajinska parka bogata tako z naravno kot kulturno dediščino - Krajinski park Lahinja in Krajinski park Kolpa. Za Belo krajino so značilni steljniki, porasli z brezovim gozdom in podrastjo orlove praproti, ki pa jih je zaradi opuščanja tradicionalnega kmetijstva vse manj.
Posebnost pa je tudi edinstveno svetovno nahajališče črne človeške ribice ali črnega močerila, endemita, ki živi le v podzemnih vodah v okolici Jelševnika pri Črnomlju. To naravno bogastvo si lahko v njegovem naravnem habitatu ogledate na Jelševniku Info centru črne človeške ribice.
Nedaleč stran od Črnomlja se nahaja najbolj mističnih, v gozdu skritih, arheoloških spomenikov v Sloveniji -Mitrej nad Rožancem.

Skok v Kolpo

Od junija do septembra je zelo priljubljeno čolnarjenje po Kolpi, mesto pa se najde tudi za ribolov, taborjenje in druge aktivnosti v naravi. Številni kampi in glampingi v poletni sezoni omogočajo bivanje in številne aktivnosti na vodi (rafting, kanuing, supanje, ...). Večji del Kolpe spada pod Krajinski park Kolpa in je zaščiteno območje. Prosimo vas, da ohranjate naravo Bele krajine čisto, zato v njej ne odlagajte odpadkov.
Vas Kot pri Damlju je najjužnejša slovenska vas. Tu se lahko podate na pohod po najjužnejši slovenski pešpoti ob Kolpi od Radencev do Damlja, po slikovitem kolpskem kanjonu, po neokrnjeni naravi in po neobljudenih točkah, kjer se lahko osvežite na izviru Trpotec, vodi večne mladosti.

Top 3 dogodki: Hojte k nam na Jurjevanje

Različni koncerti, prireditve in festivali poskrbijo, da v občini Črnomelj ni nikoli dolgčas. Aprila z Jurjevim in z Zelenim Jurijem privabimo v Belo krajino pomlad, konec junija pa poteka tradicionalno Jurjevanje, najstarejši folklorni festival v Sloveniji, ki že 60 let skrbi za prikaz različne folklore, tako domače kot tuje. Poletje je v znamenju mladinskega ČrnFesta in poletnih večerov na trgu sv. Petra, jesen pa je čas za Martinovanje.