Semič

Semič se ponaša z obsežnimi gozdovi in plitvim, a čarobnim kraškim svetom, ki ga zaznamujejo steljniki, travniki ter vinograd zasajen na Semiški gori. Za tiste, ki iščejo umik od množic in vsakodnevnega vrveža, je Semiški konec kot nalašč. Prijaznost, mir in avtentične dogodivščine ter običaji bogatijo turistično ponudbo tega kraja.

Semič, več kot le trg

Do slikovitega Semiča se je najlepše pripeljati čez Belokranjska vrata skozi Črmošnjiško dolino. Pravo presenečenje pričara razgled na zidanice sredi vinogradov in na belokranjski kraški ravnik. Zjutraj se nad to pokrajino pogosto dvigujejo mistične meglice, zato se zdi, kot da Semič lebdi med vinogradi in brezami. Semič se ponaša z obsežnimi gozdovi in plitvim, a čarobnim kraškim svetom, ki ga zaznamujejo steljniki, travniki ter vinograd zasajen na Semiški gori. Za tiste, ki iščejo umik od množic in vsakodnevnega vrveža, je Semiški konec kot nalašč. Prijaznost, mir in avtentične dogodivščine ter običaji bogatijo turistično ponudbo tega kraja.

Burna zgodovina Semiča

V prazgodovini je bila poseljena kraška jama Judovska hiša na levem bregu Krupe in je edino paleolitsko nahajališče v Beli krajini. V Moverni vasi so odkrili ostanke neutrjene naselbine iz mlajše kamene in bakrene dobe.

Semič je dobil ime po gradu, ki je stal pod vrhom hriba Semeniča. Lastniki so bili gospodje Semeniči. Grad, ki naj bi bil sezidan že v 12. stoletju, so leta 1547 porušili Turki, zato so se pl. Semeniči preselili na grad Smuk. V okolici Semiča so stali še trije gradovi: grad Krupa iz 13. stoletja je bil leta 1942 požgan, dvorec Siemitsch, prvotno pristava gradu Smuk in dvorec Podturn. Od njihovih gradov so ostale le še razvaline na Semeniču in Smuku ter ostanki žitnice krupskega gradu.

Svojevrstno preteklost skrivajo v gozdovih Kočevskega Roga razvaline vasi kočevskih Nemcev. V 14. stoletju so grofje Ortenburžani na obronke roškega pogorja naselili Kočevarje, ki so tu prebivali več kot šeststo let in vsestransko vplivali tudi na razvoj Semiča. O tem pričajo opuščene kočevarske vasi, zidanice na Semiški gori, ostanki pokopališč na Planini in Blatniku.

V 15. in 16. stoletju je tudi Semič občutil grozote turških napadov. Posebno hud napad na Semič je bil leta 1547, ko so Turki opustošili vso Belo krajino in odpeljali v suženjstvo več sto ljudi. Da bi se obvarovali, so Semičani okoli farne cerkve v Semiču zgradili protiturški tabor. Za obrambo sta bila zgrajena še dva protiturška tabora: Stari Tabor in Novi Tabor v bližini Črmošnjic.

Izvir reke Krupe

Če ste v Semiču morate obiskati mogočen izvir reke Krupe, ki prihaja na dan v slikovitem kraškem izviru izpod 30-metrske tektonsko prelomljene skalne stene.
V Semiču je ogromno poti, ki vas peljejo v vse smeri. Lahko podate na raziskovalni potep po Kraški učni poti od Lebice do Krupe. Pot vključuje lokacije naravnih znamenitosti Semiča z značilnimi kraškimi pojavi.

Posebnost na poti naravnih znamenitosti Semiča so tri manjše kraške jame: vodna kraška jama Lebica, Malikovec in Judovska hiša, ki je tudi edina potrjena paleolitska jamska postaja v Beli krajini. Plitvost kraškega sveta potrjujeta tudi 47 metrov globoka vrtača Vodenica s stalnim izvirom in udorna vrtača Medvednica. Pot vključuje tudi zanimivo kulturno dediščino: cerkev sv. Mihaela in kužno znamenje na Trati ter baročno cerkev sv. Trojice na Vinjem Vrhu.

Nekoč je na reki Krupi delovalo več mlinov in žag. Posebnost učne poti je tudi zanimiva brv zgrajena leta 2019, ki povezuje levi in desni breg ter vas pelje do nahajališča školjke Jalžićeve kongerije, edine jamske školjke na svetu.

Semič - Outdoor destinacija

Planinci in pohodniki vabljeni, da prehodite vseh 8 tisočakov, ki vas čakajo v Semiču. Razgiban teren vam ponuja kar nekaj pohodnih poti, ki vas bodo navdušile. Sprehajajte se po gozdovih, občudujte razglede, in sprostite svoj um.
Kolesarji lahko zavrtite svoja pedala v vse smeri Bele krajine, saj je Semič odlična izhodiščna točka za razne kolesarske poti, kot tudi našo veliko daljinsko kolesarsko pot Via Bela krajina.

Če ste adrenalinski tip človeka se preizkusite v jadralnem padalstvu in motokrosu. Motorkos proga v Stranski vasi pri Semiču velja za eno najtežkih v Sloveniji.
Ena glavnih točk belokranjskega outdoorja je zagotovo RTC Gače. Pozimi lahko smučate, ko posije sonce pa lahko preizkusite nov Pustolovski park, najamete e-kolesa in raziščete opuščene kočevarske vasi, kraški ravnik Ponikve ali pa se odpeljete kar na Mirno goro na kosilo.
Možnosti za preživljanje dni v naravi je v Semiču ogromno.

Kulturni center Bele krajine

Poleg naravnih znamenitosti in outdoor aktivnosti je Semič tudi zakladnica kulture. V Kulturnem censtru Semič si lahko poleg pestrega celoletnega kulturnega programa ogledate razne začasne razstave v dveh avlah. Kulturni center je s svojo veliko dvorano, ki sprejme čez 350 ljudi središče belokranjske kulture.
Muzejska hiša Semič vam ponuja zaklade belokransjke narave, njen ravoj ter opozarja na krhkost kraškega ekosisitema. Sprehodite se skozi jamo in spoznajte Poldeta in Biserko. Poučna stalna razstava Center narave Bele krajine je primerna za dužine z otroki, kot tudi samostojne odrasle obiskovalce. Spoznajte zgodovino semiča in okolice in vinogradništva.

TOP 3 dogodki v Semiču:

Po celoletnih dogodkih v Kulturnem centru Semič in raznih spomladanskih in poletnih dogodkih, vas konec avgusta namesto tradicionalne Semiške ohceti čaka Zaključek poletja na semiškem placu, jeseni pa pridite na tradicionalno Praznovanje jeseni in Martinovanja. Najlepši dogodek pa je zagotovo dan po božiču. Blagoslov konj na praznik sv. Štefana, privabi konjenike iz okoliških krajev.
Prav tako pa vsako leto v božinem lasu postavijo ob Krupi jaslice in lučke.