Grad Gradac
"Na nizkem griču ob Lahinji je gradaški grad. V davnih časih so neke temne noči Turki napadli Gradac in gradaški grad. Grom je bobnel po vsej belokrajinski kotlini. Iz temnega neba so švigali bliski, ko so pogumni janičarji preplavali Lahinjo in navalili na obzidje starega gradu.
Že v mraku so bili dvignili grajski hlapci pridvižni most, zaprli grajska vrata in odšli k počitku. Misleč, da jih v temni noči ne bo nihče nadlegoval, so kmalu zaspali ko ubiti. Turčini pa so se sredi temne noči tiho priplazili do obzidja, pristavili lestve in pričeli štrantati okoli gradu.
V obrambnem stolpu, kjer so spali grajski hlapci, je bilo polno podgan, ki so se zaradi ropota janičarjev preplašene razbežale na vse strani in prebudile s svojim cviljenjem grajske gosi. Le-te so zagnale velikanski krik. Vsi grajski so se na mah prebudili in se v zadnjem trenutku postavili oblegajočim Turčinom v bran. Po kratki borbi so nagnali goste v divji beg.
V zahvalo in spomin na srečno rešitev gradu pred turškim navalom je velel graščak vdelati v svoj grb sliko podgane in gosi in še dandanes lahko vidite vklesani v kamen nad vhodnimi vrati gradaškega gradu." (Lojze Zupanc)
Grad je eden najbolje ohranjenih gradov v Beli krajini in je razglašen za spomenik državnega pomena. Grad se prvič omenja že v prvi polovici 14. stol., sedanja podoba pa je iz prve polovice 19. stol. Grad je imel v preteklosti na okljuku lepo zasnovan park, v katerem se še danes nahaja grobnica s kamnitim sarkofagom. Park za gradom je ustavrila družina Gusič v 17. stoletju.
Prav tako je obstajala zgodba o hčeri graščaka in mlinarjevem sinu in njuni prepovedani ljubezni. Zgodbo so spremenili v prvo tamburaško opero na svetu, ki se je premierno odvila leta 2019 v Kulturnem centru Semič.
