Črna človeška ribica

Samo v podzemnem svetu Črnomlja živi endemit črni močeril ali črna človeška ribica, skrivnosten sorodnik bele človeške ribice. Tu je živel že pred milijoni let, še pred nastankom kraškega sveta. Zaradi črnega telesca in rdečih škrg spominja na parklja, zato je po njem dobil tudi znanstveno ime Proteus anguinus parkelj. Vidite ga lahko v raziskovalnem brbotalniku pri izviru Jelševniščice, kjer je tudi animacijski center.

Veliko odkritje črne človeške ribice

Presenetljivo odkritje se je zgodilo leta 1986. Ob črpalnem poskusu izvira Dobličice, so sodelavci iz Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU in Geološkega zavoda, v izpraznjeni strugi opazili štiri v plitvi vodi zvijajoče živali, ki jih niso poznali. Eno so uspeli ujeti in so jo pobliže ogledati in ocenili da gre morda za novo vrsto človeške ribice. Šele ko so ga leta 1990 našli tudi v izviru v Jelševniku, sta biologa Boris Sket in Jan W. Arntzen leta 1994 črnega močerila končno lahko znanstveno opisala. Črna človeška ribica je dobila svoje znanstveno ime Proteus anguinus parkelj.

Človeška ribica spada v družino močerilarjev (Proteidae). Nekateri jo imenujejo tudi močeril ali proteus. Je vodna dvoživka in največja jamska žival. Zaradi svoje obarvanosti je še posebej zanimiva črna človeška ribica, ki živi samo na belokranjskem plitvem krasu, na zaplati približno 10 km2. Črni močeril je endemit podzemnih voda belokranjskega kraškega ravnika, kar pomeni, da živi samo tu in nikjer drugje na svetu. Čeprav s svojim videzom tega ne kaže, je vendarle jamska žival. Na površje prihaja v nočnem času v kraških izvirih, kamor se hodi prehranjevat z nižjimi raki in polži. V kolikšni meri sega habitat ob tokovih podzemske vode, tudi v masiv Poljanske gore, pa ni znano.

Črna človeška ribica je posebna a ogrožena

Zaradi specifičnih evolucijskih prilagoditev ima vrsta velik znanstveno raziskovalni pomen. Življenjski pogoji v jamah so drugačni kot na kopnem, odsotnost svetlobe, skromne zaloge hrane, stalna temperatura in druge značilnosti, pomembno vplivajo na prilagoditve jamskih živali. Te vrste so ponavadi brez pigmenta v koži in zato večinoma bolj ali manj prosojne. Oči so pokrnele, dobro razvita pa so številna druga čutila, ki služijo orientaciji v temi ter zaznavanju plena. Črna človeška ribica je med jamskimi živalmi posebnost, saj ima še vedno ohranjene oči in pigmentirano kožo.

Ocenjeno je, da se je populacija človeške ribice v Sloveniji zmanjšala, vendar obseg ni znan. Zmanjšalo se je število opaženih osebkov na dobro poznanih in pogosto obiskanih lokacijah. Res pa je, da je oceno stanja populacije podati zelo težko, saj je podzemski habitat človeške ribice človeku nedostopen. Za oceno populacije črne človeške ribice so bile opravljane posebne DNA analize. Ocene kažejo, da celotna populacija ne šteje več kot nekaj 100 do nekaj 1000 odraslih osebkov!
Črna človeška ribica je zelo ogrožena. Razlog tiči v številnih virih onesnaženja in pa predvsem njihovemu težavnemu nadzoru (individualne črne gradnje, deponije, bioplinarna, intenzivno kmetijstvo in vinogradništvo).

Info center črni močeril

Infocenter na Domačiji Zupančič je bil zasnovan z željo po ozaveščanju o pomenu ohranjanja čistega okolja. Nastal je v sklopu projekta »Črna človeška ribica« z željo po informiranju javnosti o ekološki občutljivosti območja, na katerem živi ta izjemno ogrožen jamski endemit. Posamezni obiskovalci in šolske skupine tu dobijo prve informacije o črni človeški ribici in jamskem življenju. Pod okriljem Infocentra potekajo najrazličnejše aktivnosti z enim skupnim ciljem – ohranjati naravo čisto.