Steljniki

Bele breze in orlova praprot

Steljniki so izjemno pomembni so za belokranjsko biodiverziteto kot lokalno identiteto Belokranjcev.

Čarobnost steljnikov

Steljniki so zelo pomembni za biotsko in kulturno raznovrstnost Bele krajine, saj jih drugod po Slovenije ne najdemo. Steljniki so dom različnim gobam, metuljem, žuželkam, orhidejam in drugim živalskim vrstam. Mnogo ljudskih običajev in šeg v Beli krajini vključuje steljnike.
Naši predniki, Slovani, so pili brezov sok, saj je bil poleg medu edino znano sladilo na tem območju poleg medu. Veliko vlogo je imela pri ritualih in je bila dar bogov, saj je simbol pomladi in svetlobe. Verjeli so, da objem breze prinaša srečo, moč in veselje. Breza je prisotna tudi v obredju naši dveh dogodkov: Jurjevo in kasneje Jurjevanje.
Prav tako je imela za njih čudežno moč orlova praprot. Na strehe so obešali praprot v veri, da jih bo obvarovala od strel, hudobnih urokov in drugih zlih sil. Seme orlove praproti pa ti je omogočilo pogovarjanje z živalmi, s pomočjo semen so iskali ljubezen ali postali nevidni.

Steljniki so kmetijske površine porasle z redkim brezovim gozdom in orlovo praprotjo, ki se redno, vsaj enkrat letno popasejo ali pokosijo. Stelja (praprot) in druge rastline običajno pokrivajo več kot 80 % tal, drevesa s krošnjami pa manj kot 75 % površine.
Kulturna krajina, po kateri smo prepoznani, zarašča. Kmetje stelje (praproti) ne kosijo več za nastilj živalim v hlevu. Opuščanje kmetijstva je povzročilo krčenje steljnikov. V steljnikih so poleg orlove praproti prisotni tudi sestoji bele breze in navadnega brina; v delih, ki se zaraščajo, pa že prevladujejo leska, rdeči bor, topol in druge vrste.

Ohranjeni steljniki

Ohranjenih je le še peščica steljnikov. Najbolj znani steljniki pri nas so Vinomerski v okolici Metlike in Marindolski v okolici Adlešič, ki so del Krajinskega parka Kolpa.
Na območju parka so se steljniki v preteklosti kosili tradicionalno »med mašami«, v času med veliko mašo, 15. avgusta in malo mašo, 8. septembra, ko praprot že porjavi. To je bilo obdobje, ko so imeli kmetje nekoliko več časa, saj je bila glavnina drugih del na poljih že opravljena. V preteklosti so del pokošene stelje kmetje odpeljali domov, večji del pa je ostal v steljnikih. Iz stelje so zložili stoge, ki so bili nekoč za območje Krajinskega parka Kolpa tipičen prepoznaven element kmetijske kulturne krajine.

Stogi so veliki kupi stelje, ki imajo na sredini velik kol, okoli katerega je naložena in stlačena praprot na način, da je dež ne premoči. Tako spravljena praprot lahko čaka na uporabo za nastilj tudi več let. V en stog se praviloma zloži toliko stelje, kot je je moč naložiti na en voz. Pospravljanje stelje je bil v preteklosti tudi družaben dogodek, saj so si sosedje pri tem delu med seboj pomagali. Danes z opuščanjem košnje steljnikov iz kulturne krajine izginjajo tudi stogi.
Zaradi izjemnosti in ekosistemske pomembnosti imajo danes Marindolski steljniki status naravne vrednote ter naravnega in kulturnega spomenika.