Belokranjsko izročilo

Dodajte na potovalni seznam

Večnamenski prostor Belokranjsko izročilo se nahaja v starem mestnem jedru Črnomlja, na Ulici Staneta Rozmana 6, vhod iz ulice nasproti cerkve. Že samo ime govori o tem, da je v prostoru vse kar ponujamo - belokranjska tradicija. Znanje naših prednikov, belokranjska glasba, umetnost, rokodelstvo, okusi belokranjske hrane, belokranjska prijaznost. V Belokranjskem izročilu so stalno na ogled slike katerega od domačih slikarjev in razstave domačih rokodelcev, umetnikov, avtorjev. Poleg naštetega izvajamo številne dogodke, katerim je skupno to, da so domači, belokranjski. Izvajamo delavnice, predavanja, kuhamo staro belokranjsko hrano, pečemo, vezemo, kvačkamo, rišemo, polstimo, pečemo črnomaljske preste ali belokranjsko pogačo... Kar se nam zdi najpomembnejše je to, da obiskovalec, ki ga pot zanese v naše kraje IZKUSI Belo krajino preko vseh čutil. Privabili smo že številne obiskovalce iz celega sveta, predvsem pa je prostor prijetna osvežitev ponudbe starega mestnega jedra Črnomelj. Obisk Belokranjskega izročila lahko popestrimo z vodenim ogledom starega mestnega jedra Črnomelj ali celotne Bele krajine, saj je v Belokranjskem izročilu zaposlena lokalna turistična vodnica za območje Bele krajine.

Za družine, poslovne partnerje, manjše ali večje skupine po vnaprejšnem dogovoru lahko izvedemo rokodelsko delavnico, kulinaričen, glasbeni ali kulturni dogodek. V Belokranjskem izročilu lahko kupite tudi rokodelske izdelke in spominke različnih belokranjskih rokodelcev ter med in medene izdelke (medenjake, naravna medena mila...)

Parkirišče:: Brezplačno parkirišče (do 30min) v neposredni bližini
Govorjeni jeziki:: slo, ang, nem

Način plačila:

Gotovina

Trgovina Belokranjski hram

Podjetje Belokranjski hram, trgovina in storitve d.o.o. je bilo ustanovljeno leta 2014. Ideja o trgovini in blagovni znamki Belokranjski hram se je porodila v decembru leta 2013, z namenom prodajati izdelke vrhunskih proizvajalcev na področju Bele krajine. 11. aprila 2014 se je odprla trgovina Belokranjski hram v starem mestnem jedru Črnomlja. V Belokranjskem hramu je možen nakup: medu in medenih izdelkov, moke, olja, čajev, vina, žganja, suhe robe, darilnega programa, čebelarske opreme ter bio izdelkov iz Bele krajine in belokranjskih spominkov.

Preberite več

Čebelarstvo Sever

Pisalo se je leto gospodovo v socializmu 1957, takrat sem od birmanskega botra za eno zajko dobil roj čebel, kateri pa na mojo žalost naslednje dve leti ni roji. Vendar če ti je čebelarjenje dano boš to tudi postal. Istega leta sem na vrtu postavil čebelnjak iz kolov sosedovega vinograda in namestil vanj dva stara panja tipa kunst (AŽ z nižjimi okviriji). V te panje so mi leta 1958 in 1959 čebele same prihajale in iz teh čebel se je razvilo moje čebelarstvo, ki je obsegalo največ 120 družin prve linije, 50 družin druge linije in do 100 družin tretje linije.

Preberite več

Belokranjsko izročilo

Že samo ime govori o tem, da je v prostoru vse kar ponujamo - belokranjska tradicija. Znanje naših prednikov, belokranjska glasba, umetnost, rokodelstvo, okusi belokranjske hrane, belokranjska prijaznost. V Belokranjskem izročilu so stalno na ogled slike katerega od domačih slikarjev in razstave domačih rokodelcev, umetnikov, avtorjev. Poleg naštetega izvajamo številne dogodke, katerim je skupno to, da so domači, belokranjski.

Preberite več

Domačija Škof "ŠRAJF"

Ko zadiši po domači potici in si zaželite dobrot po babičinem receptu. Najem notranjega in zunanjih prostorov.

Preberite več

Domače dobrote Mojca

Na dvorišču domačije najdete karizmatično Mojco, ki vas bo ob prijetnem vzdušju popeljala skozi zgodbo kruha, življenja in humorja ter pogostila z domačo pojedino pripravljeno v krušni peči. Dogajanje poteka po predhodnem naročilu v edinstvenem prostoru Hiši dobrega kruha, kjer ne gre le za hrano, ampak doživetje.

Preberite več

Oljarna Pečarič

Pri Pečaričevi hiši ima oljarstvo dolgoletno tradicijo. Stari oče Niko je s svojimi brati Martinom, Jožetom in Tonetom prideloval že pred prvo svetovno vojno orehovo olje, ki so ga takrat uporabljali za svetila. Orehova jedrca so stiskali v vinski stiskalnici – preši, saj česa primernejšega niso imeli na razpolago. Nemalokrat so za razsvetljavo uporabljali tudi orehova jedrca: enostavno so jih prižgali, da so razsvetljevala prostor in ko je jedrce zgorelo, so uporabili drugega.