Vesela druženja

Magnifica, enega najuspešnejših slovenskih glasbenikov vseh časov, na Belo krajino vežejo spomini na otroštvo in svoj prvi profesionalni nastop.

Njegove pesmi združujejo vplive z vsega sveta, pogosto pa v njih zaslišimo prav belokranjski melos. Na Belo krajino ga vežejo družina in prijatelji, dobra hrana in čudovita narava, navdihuje pa ga predvsem specifično narečje: »Znam govoriti staro belokranjščino, kot jo je govorila moja stara mama, neke vrste adlešičko narečje. To mi veliko pomeni in rad slišim, kadar ljudje govorijo belokranjsko narečje, onako debelo, in jim pri tem ni nerodno.« Privlačita ga tudi etnična in verska raznolikost dežele belih brez in sobivanja vseh ljudi: »O tem včasih nisem razmišljal, zdaj pa vem, zakaj je Bela krajina takšna. Zato ker je tako širokega srca in odprta. Tam je sosed, sosed ne glede na vse.

Navdiha nikoli ne iščem, kot se sreče ne išče in za ljubezen ne prosi.