25 razlogov zakaj NE ITI v Belo krajino
Pa kaj boš v Beli krajini? Dol nekje na jugu Slovenije, na meji s Hrvaško nimaš kaj posebnega za delat. Poleg tega, da radi hodijo in kolesarijo po naravi, si preberi še 25 razlogov zakaj Bela krajina ni zanimiva zate.
1. Za dobrodošlico ti postrežejo slan kruh
Pa kje si to videl? In ne samo, da je okrogel, slan in posut s kumino - še narežejo ga ne! Sam si ga moraš trgat z rokami! Za pit pa ti postrežejo s šnopsom ali vinom, če imaš srečo, boš dobil mogoče kak jabolčni sok. Toliko imajo vina, da ga ne morejo spiti sami in ga zato delijo kar vsem gostom.
2. Čudno se oblačijo
Prej omenjen okrogel slan kruh, ki mu pravijo Belokranjska pogača znajo ponudit v čudnih oblačilih. Čisto bela so, dodatki so rdeči. Moški imajo usnjen pas, ki mu pravijo ''remen'' in rdečo rutico okoli vratu. Edino dokaj normalno je, da so ženske v oblekah, moški pa v hlačah. Če je ženska poročena nosi na glavi pečo. Tako, kot so stare mame včasih nosile robec na glavi. Če imajo v Beli krajini kakšne festivale in dogodke, se pa kar cela skupina ljudi, ki jim rečejo folklorna skupina, obleče tako. Še otroci sodelujejo, oblečeni v bele dolge srajčice in BOSI so! In potem plešejo v kolu. In pojejo. Čudne navade imajo, res.
3. Mesta so stara
Če si se odpravil v velemesto, si na narobnem mestu. Tu ne boš našel steklenih kupol, stolpnic, velikih shopping centrov, ogromnih parkirišč in parkirnih hiš, metrojev in trol. Tukaj so temelji mest stari 3000 let in izkopali so cel kup starih posod, okraskov, v rekli Lahinji pa so našli pravi viteški meč. Gospodinjsko posodje je staro 7 tisoč let. Ampak ga ne uporabljajo, so ga kar v Belokranjski muzej dali. Cerkev sv. Štefana v Semiču je bila nekoč obdana s 10 metrskim obzidjem, a danes lahko vidiš le še njegove ostanke. Imeli so kup gradov po Beli krajini, od njih so ostale le še ruševine. Celi so ostali le nekateri. V metliškega so kar muzejske zbirke postavili, v črnomaljskem je bil včasih disko, grad v Gradacu na okljuku reke Lahinje je služil kot stanovanjsko naselje, viniški grad pa ima nobel grajske sobe z visečimi posteljami in pogledom na Kolpo.
4. Kokoši nesejo črna jajca
Belokranjske kokoši, ki se prosto sprehajajo po travnikih in vrtovih nesejo črno-rdeča jajca z starimi belokranjskimi ornamenti. Kokoške v Beli krajini pišejo jajca v batik tehniki, ki se je razvila v 18. stoletju. Kokoši so sicer lanske, tehnika je ostala ista.
5. Prevozna sredstva so čudna
Letečih avtov še kar nimajo, s konji in vozovi se več ne vozijo (razen občasno) ampak uporabljajo rafte, supe in kanuje, da pridejo po vodi do druge vasi. To so zdaj začeli posnemat tudi gosti, ker se jim zdi fajn, da ni treba več veslat proti toku nazaj do izhodišča, ampak jih pridejo iskat s kombiji. Za pit in jest si moraš vzet s sabo, ker na gladini Kolpe nimajo trgovin, le kje kakšna gostilna stoji na bregu. In smeti ne smeš kar puščat na prodiščih in v Kolpi, ampak jih moraš nesti s seboj ker eko otokov ni. Kar je najhujše, moraš se spuščat v čolnu vsaj 3 ure in nikjer ni žive duše, vse je tiho. Vse kar slišiš so ptice in šumenje slapov. Pa pazi! Lahko se zmočiš!
6. Imajo obalo brez morja
Najdaljša slovenska obala AMPAK brez morja. Halo? Kakšna je potem to obala? Ljudje se kopajo v zeleni reki, ki poleti doseže do 30 stopinj celzija, ležijo na kamnih in travnatih bregovih. Še peska nimajo! Senčnikov ne poznajo, ker se vsi z brisačami odmikajo pred soncem pod bližnje vrbe. Vsi so brezbrižni, puščajo vse na brisačah med tem ko se kopajo. Tajskih masažnih kočic tukaj ni, ker se vsi masirajo na naravnih slapovih. Na nekaterih mestih ob Kolpi imajo tudi peščena igrišča z mivko, kjer se mladina na vroč dan meče za žogo.
7. Imajo čudno človeško ribico
Slavna bela človeška ribica iz Postojnske jame je točka, ki si jo želi obiskati vsak turist ko pride v Slovenijo. Pride na Bled, obišče Postojnsko jamo, vidi zmajčke, naredi obhod po Ljubljani in gre na letališče. Brezveze je da obišče še Belo krajino, kjer živi njen temnopolti bratranec. Črni močeril živi samo na nekaj kvadratnih metrih in je endemit belokranjskega krasa. Za nekaj primerkov posebne vrste, ki jo lahko opazuješ v naravnem okolju, se ne splača vozit v Belo krajino.
8. Njihova potica je brez nadeva
Potica – bogata, z orehovim nadevom nadevano kvašeno testo. Tipična slovenska potica. V Beli krajini pa imajo potico iz navadnega domačega vlečenega testa, premazanega z domačo mastjo in jajc. (Pre)Prosta povitica. Čisto domač hrustljav prigrizek. Nič posebnega.
9. Polno je lukenj
Belokranjsko površje je tipično površje nizkega krasa. Če že ni iz zemlje štrlečih apnencev, kemnitega gozda, je površje razgibano z vrtačami. Pod površjem se pa skriva čez 600 jam. Nekatere so zelo globoke. Do vrtače Vodenca v Semiču vodi spiralna potka, na dnu pa te pričaka obzidana vodna luknja. Čestitamo, prišel si do podtalnice. Vrtač je v Beli krajini polno. Vrhovske vrtače so zaščitene kot naravni spomenik. Pa kdo so oni, da zaščitijo kraške luknje?
10. Kopirajo hrvaške Plitvice
Divji potok. Najprej ga zelo težko najdeš. Tabel ni nikjer. Še domačini niso bili vsi tam. Slaba kopija hrvaških Plitvic. Na hrvaškem so table za Plitviška jezera na vsakem koncu od Slavonije do Metkoviča. Tukaj 3 krat vprašaš če si na pravi poti. Sam sebe seveda, ker drugega itak ni. Stopicljaš po označeni potki skozi gozd, zraven tebe pa žuborlja potoček, ki pada čez lehnjakove slapove in dela tolmune, v zgornjem delu potočka živi bober, v strugi pa rak Koščak. Voda je sicer zelo čista, ampak ni zeleno modre barve. ''Fejk'' in manj obiskana verzija Plitvic, Blejskega vintgarja – pa še brezplačen vstop je. Kako so za časom!
11. Imajo letalo, ki ne leti
Letalo stoji kar sredi polj ob glavni cesti med Črnomljem in Metliko. Včasih v 2. sv. vojni je prevažalo ranjence v Italijo potem so ga kar tukaj na njivi pustili. Danes služi zgolj fotografiranju, ker so baje zelo lepe fotke ob sončnem zahodu.
12. Klobase so narejene iz žita
Niso veganske, ker vsebujejo meso, a ga je manj. Spadajo med tradicionalne jedi, nadevane pa so z prosom in boljšimi kosi mesa. Lahko jih ješ same ali v belokranjski šari – ki je dejansko samo krompir, fižol, korenje in koleraba.
13. Imajo toliko vina da spijo v zidanicah
Ali spiš v naravi pod milim nebom, ali v nekih nobel šotorih z lastno kopalnico ali pa si v zidanci. V Beli krajini je samo en hotel. Oni tu ne vidijo problema in svoje goste napotijo spat kar v zidanice. O moj bog, kako si upajo?
14. Kopirajo idrijske žlikrofe
Ogromni belokranjski žliNkrofi. Z mesom nadevano testo. ''Fejk'' idrijski žlikrofi niso samo ogromni, so tudi drugačne oblike.
15. Ležijo na kamnih, z njimi se tudi umivajo
Namesto na ležalnikih iz tehnoratana si pogrnejo brisače kar na kamenčke. In bosi hodijo po njih. Jih nič ne pika? In umivajo se s kamni, ki jih oblečejo v volno in trdijo, da je to dobro za piling. No – ni ravno kamen – milo oblečejo v volno. Ampak zgleda kot kamen. Beauty gurujke, kje ste?
16. Obsedeni so z ovcami
Ajde, res je, da je Belokranjska pramenka avtohtona ovca. Ampak, a je res potrebno biti obseden z njimi? Pa jih hranijo, pa se igrajo z njimi, pa tečejo za njimi, pa jih fotografirajo, pa iz volne delajo oblačila, šale, rokavice, nogavice, podritnike, drgnejo se po koži z volno. Ni da ni. Najraje jih pa jedo – ker je baje belokranjski jagenjček tradicionalna specialiteta.
17. V šoli še vedno klečijo na koruzi
Še vedno se vstanejo ko pride učitelj v razred, še vedno pišejo s kredo po tabli. Na steni še vedno visi Jugoslovanski zemljevid, in ob njem je še vedno slika maršala Tita. Smo rekli, da so Belokranjci ostali v letu 1950. Ubogi otroci. Tisti, ki so jezikavi so poslani v kot klečat na koruzo. Grozno!
18. Otroci se igrajo na travi in med krošnjami
Kje so tablice? VR očala? Kako mislite, da se igrajo na travi in med krošnjami? Kaj pa klopi? Kaj pa umazana oblačila? Kaj pa če pojejo zemljo? Ti belokranjci so čisto brezbrižni!
19. Nimajo cvička
Si lahko predstavljate? Celo užaljeni so ko jih vprašate po cvičku! Znajo zabrusit nazaj da ga uporabljajo kisanje solate, ali pa je izgovor, da ga nimajo ker niso oprali soda od Metliške črnine. Ker oni imajo baje toliko dobrega vina, da tujega ne rabijo.
20. Cerkve so povsod
Na skoraj vsakem hribčku stoji cerkvica. Ene so tako stare in porisane z poganskimi motivi, ene še pravih zvonikov nimajo – so na preslico. Tu v Beli krajini so tako posebni, da so še cerkve posebne. Ena je celo na oranžno pobarvana! V Semiču je – ne boš je zgrešil!
21. Dečka oblečejo v zelene veje in potem plešejo okoli njega
Pazi to! Majhnega dečka odenejo v zelene brezove veje, tako da ustvarijo brezov koš. Poimenujejo ga Zeleni Jurij in potem v tistih čudnih belih oblačilih plešejo okoli njega in piskajo z nekimi lesenimi piščalkami. In ker to ni dovolj - koš potem vržejo v reko Dobčličico, da bi naslednje leto spet prišel in prinesel pomlad.
22. Vedno imajo Odprta vrata
Belokranjci so gostoljubni, tako da lahko kar prideš k njim, ko se ti zazdi. Res da moraš najprej preverit nek seznam, ki ga imajo na spletni strani in to je to.
23. Ne uporabljajo dvojine
''Midva smo šli na Koupo'', ''Midve gremo na sladoled'' tebi se zdi nelogično, njim je čisto ok. To je še vredu. Pazi ko bojo rekli da grejo debelačo na njivo pobirat, potlej bojo pa šli pa še trtje pogledat če lepo raste.
24. Da prideš skozi park moraš reševat uganke
Tu da prideš skozi Krajinski park Lahinja moraš bit že slovenist! Z rešenimi ugankami prideš iz točke na točko in potem na izhodiščno točko, da greš lahko domov. »Prebito – zvito: konj na meni, jaz na konju.« Pa kje boš to rešil? Zvit tu je bil le Oton, ki je te uganke napisal!
25. En dan v Beli krajini je premalo
Bela krajina je majhna, a spet prevelika, da bi si pogledal vse en dan. Ne bi premaknili izvira Krupe bližje Semiču? Ali izvira Lahinje bližje Črnomlju? Kdo se je spomnil toliko naravnih znamenitosti dat sredi narave, daleč od civilizacije? Moraš prit za več dni. In kaj je navečji problem? Ne boš hotel domov!
7.6.2024
Avtorica: Tamara Lončarič, DMO Bela krajina