Udeležili smo se Dnevov slovenskega turizma

Udeležili smo se Dnevov slovenskega turizma

Med 11. in 12. novembrom smo se udeležili Dnevov slovenskega turizma, ki je bil poseben zaradi 30. rojstnega dne Slovenske turistične organizacije. Na strokovnem delu Dnevov slovenskega turizma so domači in tuji strokovnjaki izpostavili, da se turizem nahaja v obdobju velikih sprememb, kjer je upravljanje znamk, avtentičnost doživetij in dolgoročna strategija ključno za uspeh destinacij.

Simon Anholt, Zenel Batagelj, dr. Terry Stevens, Mitja Tuškej ter drugi govorci so poudarili:

  • pomen močne, prepoznavne in avtentične nacionalne znamke,

  • nujnost dolgoročnega in strateškega vodenja identitete države,

  • da zmaga tisti, ki je dosleden, raziskuje, razume trende in nadgrajuje vsebine v realnem času,

  • da moč znamke izhaja iz dejanskih vrednot, kulture in aktivnih dejanj, ne le iz komunikacijskih kampanj.

V osrednji razpravi so različni sogovorniki izpostavili, da je treba ostati verodostojen, čustveno povezati občinstvo ter jasno pokazati, kaj Slovenija je, kaj ponuja in zakaj je drugačna.

Turizem se spreminja s svetlobno hitrostjo

Kot so govorci večkrat poudarili, digitalizacija spreminja svet in turistične trende izjemno hitro.S tem se spreminjajo tudi navade, potrebe in pričakovanja gostov. To opažamo tudi v Beli krajini.

Dandanes največ potujejo milenijci in generacija Z, ki:

  • iščeta avtentična, osebno doživeta potovanja,

  • želita stik z lokalno kulturo, naravo in ljudmi,

  • cenita trajnostne prakse, lokalne zgodbe in preprosto, a kakovostno komunikacijo.

Turistični tokovi so se obrnili

Z odprtostjo trga, nizkocenovnimi letalskimi povezavami in globalno mobilnostjo se je spremenila logika potovanj:

  • ni več samoumevno, da bodo slovenski gostje in tujci prihajali na Hrvaško in se ustavljali pri nas,

  • tranzit se seli drugam, kar se v Beli krajini pozna v padcu nočitev in tranzitnih postankov.

Slovenske destinacije se morajo na to aktivno odzvati z:

  • novimi produkti,

  • natančnim razumevanjem gostov,

  • večjim prilagajanjem mladim segmentom.

Podnebne spremembe močno vplivajo na potovalne trende

Globalno segrevanje spreminja, kam ljudje potujejo v poletnih mesecih:

  • popotniki se iz Mediterana selijo v hladnejše kraje,

  • to pojasnjuje, zakaj so letos npr. Dolomiti »pokali po šivih«,

  • Slovenija dobiva nove priložnosti, vendar se sooča tudi z lastnimi izzivi.

Bela krajina ima tradicionalno močno vlogo Kolpe, vendar:

  • vse višje temperature vplivajo tudi na reko,

  • dolgoročno Kolpa ne bo več nosilec nočitev sama po sebi,

  • njen ekosistem je treba ohranjati, hkrati pa razvijati nove turistične produkte.

Največ potenciala imajo:

  • pohodništvo,

  • kolesarjenje,

  • naravni in kulturni produkti, ki povezujejo lokalnost, trajnost in pristnost.

Avtentičnost kot največja prednost Slovenije – in Bele krajine

Vsi govorci na DST so izpostavili, da današnji gost išče doživetje, ki je:

  • pristno,

  • lokalno,

  • povezano z ljudmi in krajem,

  • izvirno in resnično.

Zato je bil poudarek tudi na slovenskih 5 doživetjih*, med katerimi je trenutno:

  • PEKA BELOKRANJSKE POGAČE – kot edino belokranjsko petzvezdično doživetje.

To potrjuje, da je prav avtentična lokalna zgodba tista, ki ima največjo prihodnost.

DST so nedvoumno potrdili:

  • da turizem prehaja v novo obdobje,

  • da klasični produkti izginjajo,

  • da zmagujejo destinacije, ki:

    • razumejo svoje goste,

    • so digitalno odlične,

    • komunicirajo dosledno,

    • gradijo na resničnih vrednotah,

    • razvijajo avtentična, butična doživetja.

Bela krajina ima v tem kontekstu še vedno izvrstne priložnosti – če jih bo strateško izkoristila in razvijala v smeri trajnosti, lokalnosti in doživetij nove generacije popotnikov.

Nazaj