TOP 5 lahkih pohodnih poti

Nisi ekstremen pohodnik? Čeprav je Bela krajina super destinacija za pohodništvo s svojimi 20 pohodnimi potmi ne pusti na cedilu niti tistih, ki bi šli ''malo na sprehod''. Zato smo zate zbrali TOP 5 lahkih pohodnih poti, ki ti bojo pognale kri po žilah in razgibale telo, a vseeno pustile nekaj zraka v pljučih.

Učna pot Kučar – Kolpa

Lahka, 3 kilometre dolga krožna pot vodi na edini osamelec v Beli krajini s katerega se vidijo rodovitna polja na slovenski in hrvaški strani reke Kolpe, ki vijuga pod Kučarjem. Res je – Kučar je hribček, a vzpon nanj je le 85 metrov. Začneš v Camping Bela krajina in se odpraviš proti Kučarju. Mimo Gostilne Veselič se počasi začneš vzpenjati mimo hiš in zidanic.

Poleg lepega razgleda te zgoraj čaka eno najpomembnejših arheoloških najdišč ne le v Sloveniji ampak tudi na širšem jugovzhodu. V svetu je postal znan predvsem zaradi bogatih najdb iz tamkajšnjih grobišč. Tukaj so bili izkopani bogati ostanki naselja iz starejše in mlajše železne dobe (8.–1. stoletje pred n. št.), še večje presenečenje pa je bilo odkritje zgodnjekrščanskega stavbnega kompleksa (5. stoletje po n. št.) z dvema cerkvama, baptisterijem, veliko stavbo in obzidjem, ki je bilo ojačano z dvema stolpoma. Pod Kučarjem pa so bile najdene številne nekropole raztresene okoli vasi Podzemelj, Zemelj, Škrilje in Grm.

Arheološke najdbe si lahko ogledaš v Belokranjskem muzeju v Metliki, kjer poleg vseh železnodobnih najdb najdeš tudi prav posebno otroško igračo takratnega časa.
Zaradi svoje dolge in bogate zgodovine so nastale o Kučarju številne ljudske pripovedke o Zakladu na Kučarju, kako je Kučar nastal in mnoge druge, ki jih je zapisal Lojze Zupanc.
Ko se boš vračal proti izhodišču v Camping Bela krajina se ustavi v Gostišču Veselič in pojej nekaj belokranjskega.

Po poteh gozdne železnice Črnomelj – Leseni kamen

Sprehodi se skozi gozd na obrobju Kočevskega roga po enem bolj ohranjenih odsekov gozdne železnice. Na tej poti boš videl mnogo zanimivosti, ki so označene s tablami. Od vodnega zbiralnika do nasipa in gmajne na kateri se je pasla živina do groba narodnega heroja Franca Rozmana Staneta. Vzponov ne bo, ker si že na hribu. Traso začni pri Sredgorski luži in nadaljuj po markirani poti.

V drugi polovici 19. stoletja so zaradi velikega izkoriščanja gozdov začeli v gozdovih postavljati žage. Tako je najprej začela delovati Žaga Rog na katero so vozili hlodovino z gozdno železnico.
V začetku 20. stoletja so tudi Beli krajini delovale gozdne železnice in sicer na Radohi pri Gornjih Lazah, Velikem Bukovju v okolici Bojancev, na Gorjancih in Črnomelj – Leseni kamen. To železnico je postavilo podjetje Jugoles – prva slovenska industrija parjene bukve, ki je zaposlovalo več kot 300 delavcev. Na progi so vozile 3 lokomotive. Ena do ''bremzberga'' drugi dve do Črnomaljske železniške postaje, kjer je bila žaga. V letih delovanja železnice je bil bukov gozd v tem delu skoraj povsem izsekan. V tem gozdu raste tudi brek, redka drevesna vrsta z užitnimi plodovi v obliki jajčastih hrušk.

Kaj je bremzberg? Bremzberg je posebnost te gozdne železnice. To je bila samotežna tirna spuščalka pod Sredgoro. Z njo so premagovali velik padec proge tako, da so vagone spuščali po jeklenih žicah.
Med tem ko greš mimo Planine si lahko ogledaš še staro kočevarsko pokopališče. Pogled na stare kočevarske priimke na spomenikih je prav poseben pogled v zgodovino pred drugo svetovno vojno.

Župančičeva pot

A bi šel po poti velikega slovenskega pesnika od Vinice do Dragatuša? No, pa gremo na 13 kilometrov dolgo pot, ki ti bo vzela 4 ure časa.

Začneš v Dragatušu, kjer še zdaj stoji gostilna, ki jo je odprl pesnikov oče Franc. Hišo v Dragatušu je dobila mama Ana Malič za doto, ko se je poročila s Francem Zupančičem. V Župančičevem hramu je spominska soba, ki si jo lahko ogledaš preden odrineš na pot, ki te vodi skozi Krajinski park Lahinja. Veš, da lahko Krajinski park Lahinja raziskuješ prek Otonovih ugank? Super pohodna aktivnost za šoloobvezne otroke, ki se že od prvega razreda osnovne šole učijo Župančičeve pesmice in rešujejo uganke. Podaj se na Otonovo pustolovščino tudi ti.

Iz Belčjega vrha se sprehodiš naprej proti vasi Hrast pri Vinici, kjer je se nahaja nahajališče železove rude ali boksita, ki pa je bilo premajhno, da bi tukaj nastala industrija. V Hrastu je malo naprej od nahajališča boksita kal oziroma mali ribnik, kjer skrivajo avtohtone želve sklednice, žabe in race, v smeri proti Vinici pa boš našel največji kal v Beli krajini s premerom 100metrov. Včasih so kali služili za napajanje živine, sedaj pa kal v hrastu služi kot ribogojni objekt. Po Hrastu in Perudini se začneš vzpenjati na Žeželj. Nekdaj pomembno romarsko središče s cerkvijo Matere Božje, kamor so romali verniki iz Slovenije in bližnjih hrvaških vasi, je tudi pomembno arheološko najdišče.

V pozni železni dobi je bilo v Vinici naseljeno pleme imenovano Japodi (po rimskih virih). Teritorij Japodov je segal do meje Bosne in Hrvaške na področju doline reke Une okoli Bihača. Vinica je bila najbolj severna naselbina Japodov. V okolici Žežlja je izkopavala vojvodinja Macklenburg.
Vojvodinje v takratnih strokovnih krogih niso cenili. Danes pa lahko vseeno rečemo, da je bilo njeno delo dobro opravljeno in pomembno. Z izkopavanji se je ukvarjala 9 let, izkopala je 20.000 predmetov, pri tem je obdelala več kot 1000 grobov na 21 najdiščih. Na pokopališču viniške utrdbe je vojvodinja Mecklenburg izkopala majhno število predzgodovinskih gomil iz halštatskega obdobja, plano (ravno) pokopališče iz latenske dobe, ki je vsebovalo kakšnih 350 grobov in zgodnje rimsko pokopališče, ki je bilo v bližini japodskega.

Ko se boš iz Žežlja spustil mimo lovskega doma do Vinice te bo pričakal razgled. Domačini so tam naredili klopco, zato lahko tam malo posediš in občuduješ ravnino okoli reke Kolpe, ki je v poletnih mesecih polna kopalcev. Spusti se do Vinice, kjer se nahaja rojstna hiša Otona Župančiča.

Obkolpska grajska pešpot

Svojo pot začni v Šokčevem dvoru v Žuničih in spoznaj obkolpsko oblačilno in arihtekturno zgodovino. Šokčev dvor je enkratni muzej na prostem, kjer ti prikažejo izdelovanje lanenih oblačil, prostore stare uskoške kmečke hiše in zgodbe iz življenja ljudi, ki so tukaj živeli. Grajska pešpot je ena lepših obkolpskih poti, ki tudi v poletnih mesecih poteka v senci, ki pa zaradi bližine Kolpe v času višjih vodostajev ni prehodna. Sprehajate se mimo Žuničkih steljnikov, mimo pravoslavne cerkve sv. Petra in Pavla v Miličih od koder se spustite ob Kolpo in hodite ob njej do Pobrežja, kjer vas čaka stari grajski mlin iz 16. stoletja. Nad mlinom se nahaja stari grajski kompleks Pobreškega gradu, ki je še deloma naseljen. Grad je v 16. stoletju zgradil general Vojne krajine Ivan Lenkovič kot obrambo pred otomanskimi vpadi v Belo krajino. Grad je prestal vse vpade, med drugo svetovno vojno pa je bil dvakrat požgan.

Mlinarska pot

Še en sprehod ob Kolpi? Da.
Od enega izmed najlepših kopališč v Beli krajini se odpravi v Vinico. Pot med Damljem in Vinico poteka čisto ob Kolpi in ni niti malo zahtevna. Sprehodi se s tokom, a boš hitrejši od njega? Mimo vasi, ki te vodijo do Vinice si lahko v tišini spočiješ misli. Ustavi se kjerkoli ti paše in pomalicaj na bregu s pogledom na Kolpo. Kaj naj še napišemo…odkrivaj sam.