Tvoji belokranjski trikotniki sreče 3. del

Če si zamudil prejšnje dva nabora izletkov po Beli krajini, si ju lahko prebereš tukaj in tukaj, zdaj ti pa podajamo še nekaj idej za raziskovanje Bele krajine.

Krajinski park Lahinja – peka črnomaljskih prest – kultura pod krošnjami

Odkrij enega najmanjših krajinskih parkov v Sloveniji, kjer poleg naravnih danosti na meji kraškega sveta spoznaš tudi arhitekturno dediščino osrednjega dela Bele krajine. Začni V Velikem Nerajcu, kjer dobiš zemljevid parka ali pa cel nahrbtnik, če se z otrokom odpraviš na Otonovo pustolovščino. Sprehodi se po parku, odkrivaj izvire in mokrišča, opazuj ptice na lugih in opazuj kako je nizki kraški svet, tukaj, v resnici poln vode. Na izviru reke Lahinje so včasih napajali živino, prali perilo in zajemali vodo za gospodinjstva. Po vodo so hodili tudi iz bolj oddaljenih vasi, saj nekoč vodovoda niso imeli, kar je bilo na prepustnem krasu velik problem.

Ko osvojiš park, osvoji še znanje v peki prest. V starem mestnem jedru Črnomlja najdeš nasproti cerkve sv. Petra, Belokranjsko izročilo. Notri se nahaja majhna kuhinjica, stari kuhinjski predmeti in pripomočki, vsak s svojo zgodbo. Bernarda ti bo z veseljem povedala vsako, med tem ko boste mesili testo za črnomaljske preste po katerih so Črnomaljci do drugih Belokranjcev dobili ime ''PRESTARJI''. Že od nekdaj so bile Črnomaljke podjetne, zato so prodajale preste in tekmovale katera speče najboljše. Pa ti? Boš prekosal stare Črnomaljke?

Ko spečeš preste se podaj na Griček na Kulturo pod Krošnjami. Kulturni program se izvaja ob četrtih med poletjem, če pa si prišel spomladi, jeseni ali po zimi si še vedno lahko ogledaš nekaj izjemnega. Na Gričku, na vrhu hribčka, je tudi velik spomenik NOB, ki ga je Jakob Savinšek leta 1961 naredil 1250 padlim borcem in žrtvam fašizma iz Bele krajine. Ob njem je grobnica s posmrtnimi ostanki padlih borcev.

Črni močeril – Viadukt Otovec – Pivovarna vizir

Bratranec bele človeške ribice je poseben. Zaradi svojega življenjskega prostora v izviru Jelševniščice, kjer še vedno posije sonce, je ohranil pigment zato je črne barve. Ima tudi razvite oči, med tem ko so beli človeški ribici, ki živi v temnih jamah, zakrnele. Že sama lokacija Info centra črnega močerila ali Izletniške kmetije Zupančič je božanska, saj med hišami teče prej omenjen potoček, ki omogoča tudi domačo ribogojnico. Info center te pouči o krhkosti te živalice, ki jo lahko v naravnem življenjskem okolju opazuješ samo tu.

Oglej si 225 metrov dolg viadukt pri Otovcu. Gradnja se je pričela pred 1. sv. vojno, z namenom da bi povezali Novo mesto z Belo krajino. Prvotni viadukt je bil zgrajen iz lomljenega kamenja in je imel 12 lokov. Sedmi lok in peti lok je povezovala 50 metrov dolga jeklena konstrukcija. Viadukt so oktobra 1943 partizani minirali in s tem onemogočili železniški promet okupatorjem. Po vojni so viadukt obnovili, prvotno jekleno konstrukcijo pa so nadomestili z dvema dodatnima betonskima stebroma.
Viadukt je super točka za fotografiranje, sploh ob sončnih vzhodih. Pod njim pa se skriva otovški breg, kjer je kraški svet Bele krajine ustvaril izvir s potočkom, ki po dveh metrih spet ponikne.

Odpravi se proti vas Lokve, kjer se nahaja najstarejša kraft pivovarna v Sloveniji – VIZIR. Maja in Denis sta ste spoznala na študiju, oba diplomirala na temo vinarstva, potem pa sta obrnila vse na glavo ter začela ustvarjati pivo. Ustvarila sta več kot 20 različnih okusov piva – od preprostih lagerjev, do zahtevnega Maximusa z 9% alkohola, norih kombinacij s krompirjem, fižolom, kostanjem in še in še.

Degustacija medu – Smuk – kamniti gozd

Eden izmed prejemnikov znaka Belokranjsko je semiški čebelar Bojan Pavlin. Družinsko čebelarstvo Pavlin je uveljavljeno ime na področju medu in medenih izdelkov. S čebelarjenjem se ukvarjajo že več kot 50 let, imajo bogate izkušnje, naši izdelki pa so bili vedno znani kot zelo kakovostni. Med in medeni izdelki so pridelani na ekološki način in imajo ekološki certifikat.

Po zdravem, sladkem začetku se odpravi v hrib. Od čebelarja mimo trškega jedra Semiča, mimo klopce ljubezni, od koder je lep razgled na Semič in še dlje. Med drevesi vodi označena potka na vrh hriba Smuk, kjer boš opazil lovski dom, in vzletno stezo za padalce, cerkve sv. Lovrenca in star razvejan hrast, ki je bil priča številnim smuškim romanjem, zbiranju partizanov Semiške in Prve belokranjske čete, gradnji lovskega doma in polharske koče. Hrast je drevo z izjemno močnim energijskim poljem. Simbolizira dostojanstvo, moč in pogum.

S Smuka se spusti nazaj v dolino peš ali pa poleti s padalom ali zmajem. Vzletišče na Smuku je primerno tudi za začetnike. Vzletno mesto Smuk je priljubljeno vzletno izhodišče tudi za jadralno-padalske navdušence iz drugih slovenskih pokrajin, saj jim ta hrib ob vzhodnih in jugovzhodnih vetrovih omogoča dolge polete prek cele Slovenije. Že večkrat so zabeležili lete do slovenskega Krasa in celo do Tolmina.

Kamniti gozd je izjemen kraški pojav. Za kraško pokrajino Bele krajine so tako značilni tudi veliki, iz tal moleči kamni valovitih in zaobljenih oblik. Ti veliki kosi apnenca, ki štrlijo na površje, običajno segajo tudi precej globoko v tla. Tak »kamniti gozd« opazimo na hribu nad Vrtačo pri Semiču, dober kilometer v smeri od Semiča proti Jugorju. Opazimo lahko pravcate skalne grebene, pa tudi več metrov visoke osamelce. Na nekaterih kamnih kamnitega gozda so vidni celo ostanki starodavnih rudistnih školjk. Domačini z ovcami skrbijo, da narava te naravne znamenitosti ne zaraste.

Penine Simonič – Razstave – sprehod med zelišči

Najbolj znana je Semiška penina, ki je tudi posvečena klet v Semiču, v kateri sprejemajo goste na degustacijo. Konec devetdesetih let 20. stoletja se je Ivan Simonič odločil usmeriti v proizvodnjo penin in postal prvi privatni pridelovalec penin v Beli Krajini. Tako je leta 2000 zagledala luč sveta Semiška penina. Vse penine so pridelane izključno po klasični metodi, z drugim vrenjem v steklenici. Penine zorijo v steklenici od 18 mesecev naprej. Klet Semiške penine je vredna obiska. Zagotovo boš tudi kupil kakšno steklenico zase.

Ker so te mehurčki zasvojili je čas, da se odpraviš v Kulturni center Semič v središču Semiča, kjer si lahko vedno ogledaš kakšno začasno razstavo v avlah belokranjskega centra kulture. Kulturni center Semič je središče raznolikega kulturnega utripa v občini Semič in na širšem območju Bele krajine. Njegova dvorana z udobnimi sedeži in velikim prilagodljivim odrom ter sodobno avdio-video opremo je namenjena gledališkim predstavam in drugim prireditvam, kot so forumi, konference, strokovna predavanja in še kaj.

Po razstavi se odpravite po lepi in urejeni ulici do Učnega vrta Dr. Derganca. Majhen vrtiček, skrit med hišami Semiča, nudi zavetje pred ljudmi z lepim pogledom na zvonik sv. Štefana. Na učnem vrtu so posajena zdravilna zelišča, okoli njih rastejo sadna drevesa, postavljeni hoteli za žuželke in mimo vsega pelje krožna potka. V majhnem vinogradu je posajena vinska trta, potomka najstarejše vinske trte na slovenskem

Grad Gradac – Kučar – Belokranjsko

Okljuk reke Lahinje, ki priteče iz Črnomlja objema mogočen grad Gradac, ki še vedno kljubuje času in je eden najbolj ohranjenih srednjeveških utrdb v Beli krajini in ponuja visoko stopnjo zasebnosti. Nahaja se namreč na čudovitem otočku, obkroženem s počasi tekočo reko – dostop do celotnega posestva pa je mogoč le preko mostu. Grad je razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. V 17. stoletju je družina Gusič postavila čudoviti park ob reki Lahinji poleg gradu. Najbolj vidna lastnost parka je bila čudovita drevesna promenada iz smrek in platan. Ob ostanku parka pa se nahaja tudi grobnica. V zbirki ljudskih pripovedk Lojzeta Zupanca je zgodba o nastanku grba tega grada.

Spoj narave in arheologije te čaka tudi na Kučarju. Preden se vzpneš, si oglej še cerkev sv. Helene. Kje jo najdeš? Od Gostišča Veselič se odpraviš naprej, kjer na tleh vidiš izbokline, na kar zagledaš cerkve sv. Helene na hrbičku. Hrbiček je pravzaprav gomilno grobišče. Takih hribčkov je v okolici Podzemlja in Kučarja veliko, okoli 70, saj je bilo v železni dobi tukaj veliko naselje. Železnodobni prebivalci Bele krajine so do začetka mlajše železne dobe razvili povsem lastno materialno kulturo. Naredi krog čez vrh Kučarja in se vrni nazaj ter prestopi prag Gostišča Veselič ter si privošči pristno belokranjsko kulinariko.

Gostišče Veselič je prejelo certifikat Belokranjsko za svojo belokranjsko pogačo, sirovi štruklji z domačo skuto, belokranjske žlinkrofe, jagenjčka, štrukljeva juha z dimljeno postrvjo in še več. Poleg Belokranjskega pa so že od samega začetka vključeni v Okuse Bele krajine, kjer vsako leto kažejo svoje kulinarične specialitete.

Letalo DC 3 – Galerija Kambič – Vinska klet Prus

Na cesti med Podzemljem in Metliko stoji sredi polja veliko letalo in zagotovo ga ne boš zgrešil. Med 2. svetovno vojno so z njim prevažali ranjence v Dalmacijo, sedaj pa sredi obkolpskih polj privablja radovedneže. Letalo Douglas C – 47 Dakota oziroma civilna inačica DC – 3 je transportno letalo, ki datira iz časa druge svetovne vojne. Dvomotorno propelersko letalo s štirimi člani posadke je ameriškega izvora. Po izločitvi iz uporabe je leta 1980 poveljstvo JVL v Beogradu izdalo soglasje o postavitvi letala kot muzejskega obeležja. Letalo je edini ohranjen primerek v Sloveniji. Zaradi edinosti in pomena je izrednega pomena za slovensko vojaško zgodovino. Na lokaciji je letalo postavljeno v spomin na partizanska letališča in spuščališča v Sloveniji v času NOB.

Galerija Kambič je prostor umetnosti v Beli krajini. Je stalna zbirka predmetov in slikarskih umetnin, ki sta jo zbirala Vinko Kambič in njegova žena Vilma Bukovec. V spodnjem nadstropju je vedno kakšna nova razstava.

Svoj dan zaključite na vinski degustaciji v en bolj znanih vinskih kleti v Beli krajini – Vinski kleti Prus. Štiri generacije Jožefov Prusov uspešno vodijo vinsko klet že desetletja. Aromatična Prusova vina lahko okušate na vodenih degustacijah po veliki podzemni kleti in si ogledate tudi skrbno varovano vinsko banko, kjer lahko shranite in zaklenete najboljše letnike

22.7.2024
Avtorica: Tamara Lončarič, DMO Bela krajina