Bela krajina kliče v mesta in na trge

Bela krajina vabi na sprehod po mestu, ki združuje tri občine na jugovzhodu Slovenije. Ponuja nekaj trgov med katerimi je eden leta 2021 prejel naziv najlepšega trga v Sloveniji. Veš kateri je to?

Črnomelj, preste in uporniški duh

Črnomelj, zgodovinsko mesto, obdano z dvema rekama, ima bogato preteklost in je bilo pomembno naselje v poznoantičnem obdobju, o čemur pričajo rimski nagrobniki in lončenine. Sprehod skozi Črnomelj razkrije zgodovinske znamenitosti, vključno s srednjeveškim gradom, cerkvama sv. Petra in sv. Duha ter Mestno muzejsko zbirko, ki je hkrati hiša, kjer se je rodil slovenski pesnik in pisatelj Miran Jarc.

Mesto praznuje leto 2024 kot 80. obletnico zasedanja Slovenskega narodno-osvobodilnega sveta (SNOS). Črnomelj je postalo središče svobode med 2. svetovno vojno in ključno mesto za slovensko državnost. V Črnomlju je uporniški duh belokranjcev pisal zgodovino Slovenije. Na osvobojenem ozemlju v Beli krajini je bilo ustanovljeno Slovensko Narodno gledališče (SNG), prvo, ki je v svojem imenu nosilo slovensko nacionalno oznako. Te zanima kaj vse je bilo ustanovljeno v tem času pri nas?

• Radio OF: ilegalna radijska postaja za celo Slovenijo, ki je oddajala informativni in propagandni program.
• Slovensko časnikarstvo društvo: edino poklicno združenje novinarjev, nastalo med NOB v Jugoslaviji (danes Društvo novinarjev Slovenije).
• Denarni zavod Slovenije: začetek denarništva in okvirni načrt razvoja gospodarstva v Sloveniji.
• Znanstveni inštitut: njegova naslednika sta Inštitut za narodnostna vprašanja in Muzej narodne osvoboditve.
• Kemijsko-farmacevtski laboratorij: predhodnik Farmacevtsko-kemične tovarne LEK.
• Veterinarska ambulanta: prva partizanska veterinarska ambulanta v Sloveniji.
• Meteorološka postaja: druga meteorološka postaja v Sloveniji, danes Meteorološki zavod Slovenije.
• Civilna bolnišnica OF: večkrat požgana in uničena civilna bolnišnica, ki je delovala od jeseni 1943 do konca vojne.
• Tiskovna agencija Tanjug: agencija za obveščanje javnosti o osvobodilnem boju na področju Balkana, danes nacionalna agencija za tisk.
• Partizanska gimnazija: prva partizanska gimnazija v Sloveniji, danes Gimnazija Črnomelj.

Relief »Bela krajina«, ki ga vidite na pročelju Kulturnega doma Črnomelj je delo kiparja Jakoba Savniška. Vsebuje motive življenja v Beli krajini v času druge svetovne vojne, ki so simbol zahvale Beli krajini, sa je dala »dom svobodi, državi in kulturi« in opozorilo da se kaj takega ne bi ponovilo.

Črnomaljske ženske so bile prave podjetnice. Že v 19. stoletju so pekle in prodajale preste in tekmovale med seboj katera ima boljše in večje. Belokranjci prebivalcem Črnomlja zato pravijo prestarji.

Turistična atrakcija je tudi mestna Zakladnica, izhodišče za raziskovanje Črnomlja in okolice ter drugih znamenitosti Bele krajine, ki jih enostavno moraš obiskati.
Različni dogodki in festivali, kot so Jurjevo, ČrnFest, in Martinovanje, oživljajo mesto Črnomelj skozi vse leto in zagotavljajo raznolikost kulturnih doživetij, ki so vredni tvojega obiska.
Letos ne zamudi 60. obletnice Jurjevanja! Priprave na največji letošnji belokranjski dogodek so v teku! Bodi del najstarejšega folklornega festivala.

Metlika, krokarji in zaviranje kola

Staro mestno jedro Metlike ima srednjeveške korenine in ohranja svoj značilen videz. Ozemlje, kjer stoji Metlika, je bilo poseljeno že v prazgodovini in antiki. Metlika je dobila mestne pravice v 14. stoletju. Leta 1408 se pred Metliko prvič pojavijo Otomani, ki mesto do dobrega izropajo in požgejo, nato pa v naslednjih 170 letih še 15 krat požgejo in opustošijo njeno okolico.
Zgodba iz časa Otomanskih vpadov je vplivala tudi na nastanek grba občine Metlika. Te zanima zgodba o krokarjih? Preberi tukaj.

Na Trgu svobode, najvišji točki pomola, stoji mogočni Metliški grad, ki ga srednjeveški zapisi prvič omenjajo leta v 14. stoletju, verjetno pa je njegova zasnova precej starejša. V notranjosti grajske stavbe je prostorno dvorišče, ki ga obdajajo arkade. Tam se se nahaja Grajska klet Šturm s svojo vrhunsko ponudbo vin. Grajski prostor z arkadami in zgodovinskimi najdbami te bo navdušil in počutil se boš kot grajski gospod ali gospa.

Si po duši zgodovinar? Odpravi se v po stopnicah gradu v znameniti Belokranjski muzej, ki se pohvali z bogatimi zbirkami in najdbami celotnega belokranjskega ozemlja. Te zanima belokranjska etnologija? Potem je ta muzej vse kar iščeš. Življenje Belokranjcev do 20. stoletja, s pisanicami, otirači, ljudskimi nošami etničnih skupin in vsakodnevni pripomočki so zanimivi za vsakega obiskovalca. Obišči še Slovenski gasilski muzej dr. Branka Božiča. V Metliki je bila namreč 18. septembra 1869 ustanovljena Prva požarna bramba na Slovenskem.

A si že ugotovil, da smo radi prvi?

Sprehodi se naprej do Mestnega trga z značilno srednjeveško obliko, kjer se nahajajo najpomembnejše stavbe zgodovinskega dela mesta, cerkev sv. Nikolaja, komenda in proštija. Tam je deloval Friderik Baraga, pomembno ime slovenske etnografije, saj je iz misijonarskih odprav prinesel veliko etnoloških zakladov in zapisov iz severno ameriških indijanskih plemen. Poleg spominske plošče Baragi stoji spominska plošča tudi Janezu Puharju, ki je kot kaplan v Metliki razvil postopek fotografiranja na stekleno podlago in s svojimi dosežki izboljšal, poenostavil in pocenil tedaj drage in zahtevne fotografske metode.

Na trgu nasproti cerkve stoji rojstna hiša književnika Engelberta Gangla in brata, kiparja Alojza Gangla, ki je začetnik prenove kiparstva na slovenskem, saj je odprl pot poudarjanju nacionalnih vrednot prek upodobitev izstopajočih osebnosti iz slovenskega kulturnega življenja. Na mestnem trgu stoji tudi prva Narodna čitalnica na Dolenjskem (1865).

Če se potepaš po Metliških ulicah ne gre zamuditi lokalne trgovine Hiše dobrot Bele krajine, ki nudi bogat nabor certificiranih izdelkov Belokranjsko, in izdelke drugih belokranjskih ponudnikov. Kupite lokalna vina, sire, suhe salame, in tudi ročno izdelano deske za narezke in druge predmete in spominke, saj je v Hiši Dobrot tudi TIC Metlika.

Najmlajši trg v starem mestnem jedru je Partizanski trg, saj stoji na območju, ki je bilo v srednjem veku že izven obzidja. Na drugi strani trga je rojstna hiša bratov Navratil. Ivan Navratil je kot narodopisec je globoko zaoral ledino. Opisal je vrsto belokranjskih ljudskih običajev, zbiral ljudske pesmi, vraže in pregovore ter jih tolmačil s podobnimi slovanskimi in neslovanskimi primeri. Danes se po njem imenuje Metliška folklorna supina, ki na velikonočni ponedeljek še vedno zapleše Zaviranje kola. Je star splet plesov, ki so se plesali na prostem na velikonočni ponedeljek in se je ohranilo do danes. Ne zamudi velikonočnega zaviranja kola, ki ima več kot sto letno zgodovino.

Nasproti starega metliškega mestnega jedra se nahaja arhitekturna posebnost, ki jo moraš obiskat. Si že slišal za Hišo Bare Juričine? Bara je bila zadnja stanovalka danes spomeniško zaščitene, s slamo pokrite hiše, ki je pred 60 leti še edina v tistem okolišu imela črno kuhinjo. Takšne so bile včasih skoraj vse hiše v Metliki.

Bari Juričini so meščani rekli tudi metliški vodovod, saj jim je Bara s škafom nosila vodo iz Obrha, kjer jim je tudi prala ter si tako zaslužila nekaj denarja. Hiša priča o belokranjski arhitekturi, materialnih možnostih in socialnemu statusu znotraj mesta.

Kaj je Obrh? Obrh je majhen potoček pod Metliškim gradom, kjer so vse do nekje sredine 70. let bilo perišče. Tu pa se ni samo pralo perila in obdelovalo najnovejših novic ampak je bil tudi svojevrstno otroško igrišče, kjer so otroci igrali v in ob vodi.

Semič, po kulturo med vrtače

Obrobje Kočevskega Roga z prazgodovinskim arheološkim najahališčem in številnimi gradovi v semiški okolici, dajejo Beli krajini posebno zgodovino. Tukaj so svoje sledi pustili Kočevski Nemci, ki so bili naseljeni na obrobja Semiča v 14. stoletju. O tem pričajo opuščene kočevarske vasi, zidanice na Semiški gori, ostanki pokopališč na Planini in Blatniku ter ostanki kočevarske kulture, ki jih ni najti drugod po Beli krajini.

V 15. in 16. stoletju je Semič občutil grozote turških napadov. Da bi se obvarovali, so Semičani okoli farne cerkve sv. Štefana v Semiču zgradili protiturški tabor. V Beli krajini najdemo taborske cerkve tudi na Žežlju, pri Treh Farah in na Krvavčjem Vrhu, a najlepše ohranjen in urejen pa je prav taborski kompleks v semiškem trškem jedru. Ne samo v Beli krajini, tudi na Dolenjskem velja taborsko obzidje v Semiču za enega bolje ohranjenih.
Domačini so se z imetjem in živino zatekli pod okrilje tega obzidja, ko je pretila turška nevarnost. V notranjosti obzidja so imeli žitnico, vodnjak in vse kar so potrebovali za preživetje med napadi.

Z lahkoto lahko še vedno vidite, kje so bili v obzidje umeščeni trije obrambni stolpi in dobite občutek o debelini in višini kamnitih zidov. Zidovi so segali v višino približno 10 metrov. V tlakovcih pred cerkvijo so vzidane oranžne črte, ki prikazujejo kje je stalo obzidje. Del obrambnega stolpa ohranjenega v izvorni podobi pri župnišču. Ga najdeš?

Nasproti farne cerkve sv. Štefana stoji Muzejska hiša Semič z zbirko, kjer se na interaktiven način poučiš o geologiji belokranjskega površja, o prepustnosti kraškega terena ter se sprehodiš po najbolj kul jami. Da, jamo imajo v muzeju, s pravimi kapniki, jamskimi zavesami, ter vodnim kanalom v katerem živijo bela in črna človeška ribica. V spodnjih zbirkah razišči zgodovino Semiča in Semičane, ki so pustili sledi: dr. Franc Derganc, Milka Šobar – Nataša, Radko Polič, Janko Lavrin, Lojze Krakar in številni drugi.

Sprehodite se od muzeja mimo Hotela Smuk kjer najdete Kulturni center Semič, ki je središče raznolikega kulturnega utripa na širšem območju Bele krajine. Njegova dvorana s 310 udobnimi sedeži in velikim prilagodljivim odrom ter sodobno avdio-video opremo je namenjena gledališkim predstavam in drugim prireditvam, kot so forumi, konference, strokovna predavanja in predstavitve. Na odru se vsako leto predstavi več profesionalnih in amaterskih gledališč. Tukaj je bila premiera prve tamburaške opere na svetu z naslovom V objemu Lahinje.

Veš, kaj je pri belokranjskih mestih najboljše? To, da so korak stran od narave, ki pripoveduje drugačne zgodbe, kot tlakovane ulice. Za vse tiste, ki želite eno in drugo, je Bela krajina najboljša izbira.

15.2.2024
Avtorica: Tamara Lončarič, DMO Bela krajina