TOP obvodne poti, ki jih moraš prehoditi v letu 2024

Bela krajina, širok kraški ravnik s prek 200 izviri in 666 jamami, je vseeno prepredena s potočki in kar štirimi rekami. Mejna reka Kolpa, naša najdaljša obala, je tista po kateri nas poznajo. Dobličica in Lahinja tečeta po osrednjem delu Bele krajine in se združita pod črnomaljskim tromostovjem v eno. Reka Krupa s svojim mogočnim izvirom pa je najkrajša belokranjska reka, saj se tudi ona po dobrih 2 kilometrih zlije v Lahinjo.

Najjužnejša slovenska peš pot

Sprehajalnih poti ob Kolpi je veliko. Vsak domačin ve za kakšno svojo, vendar najbolj znana je Najjužnejša pešpot, saj se vsako leto maja izvede pohod po Najjužnejši slovenski pešpoti od Radencev do Damlja, ki privabi veliko rekreacijskih pohodnikov in ljubiteljev narave. Pot se začne v Radencih in konča v Damlju in sodi v kategorijo lahkih pohodnih poti v Beli krajini.
11 kilometrov dolga pot se odvija v objemu našega največjega Krajinskega parka Kolpa. Kolpa ima zelo veliko število pritokov, ki jo napajajo z izdatno količino vode. Na tem območju zaradi kraškega značaja pokrajine najdemo veliko izvirov. Eden izmed njih, izvir Trpotec, velja za izvir večne mladosti.
Podzemeljski tokovi pa so ustvarili tudi številne vodne jame. Ena takih je jama Kobiljača, ki je s svojimi 360 metri dolžine najdaljša jama v Beli krajini.

Je bober riba?

Narava v kanjonu Kolpe je živahna in pestra. Zaradi svoje biodiverzitete spada to območje tudi pod Naturo 2000. Če boste imeli srečo, boste srečali bobra. Bober je na območju Bele krajine izumrl, a so ga iz bavarske v ta del Evrope naselili leta 1996. Zaradi življenja v vodi in luskavosti repa so bobra v srednjem veku dali v kategorijo rib, in ga zato v času posta jedli.
Tukaj se je življenje razvilo drugače kot v notranjosti Bele krajine. Vodnatost Kolpe je omogočila mlinarsko dejavnost, kar dokazujejo številni jezovi in ostanki mlinov. Mlin v Bregu danes sodi med najstarejše še ohranjene mline ob Kolpi in je edini od sedemnajstih, ki občasno še deluje.

Če ti ni dovolj in hočeš prehoditi ves obkolpski del, lahko od Damlja nadaljuješ po Mlinarski poti do Vinice.

Okljuki reke Lahinje

Pozabi na stereotipno podobo Bele krajine. Brez brez in belih noš. Brez plesa kola. Brez pogače. Brez domačij v obliki dvora. Spoznajte etnologijo osrednjega dela naše pokrajine.
Podaj se na pot po enemu najmanjših krajinskih parkov v Sloveniji. Med močvirjem in krasom je le par korakov. Dobesedno. Spoznaj raznolik svet Krajinskega parka Lahinja v 8 kilometrih.

Reka Lahinja je s svojimi številnimi okljuki med polji izoblikovala svojevrsten svet. Čeprav je počasna, se med poletjem le redko segreje na kopalno temperaturo, saj jo večji del poti do Kolpe pred soncem ščitijo goste krošnje dreves.

Tudi njo, tako kot Kolpo napajajo številni izviri, ki so v preteklosti imeli pomembno nalogo v gospodinjstvih. Na izviru reke Lahinje, okrogle zidane kotanje, so gospodinje včasih prale perilo in si povedale vse novosti iz sosednjih vasi.

Sprehodi se do Nerajskih lugov, mokrišča sredi kraškega sveta, ki ob zadostni količini dežja poplavi. Po podestu nad močvirjem se sprehodi do ptičje opazovalnice. Opazovanje ptic je vse bolj priljubljen način preživljanja prostega časa v naravi.
Na območju lugov smo do sedaj našteli kar 37 različnih vrst ptic, med drugim taščico, plavčka, brgleza, šojo, grivarja, rjavo penico, turško grlico.

Poleg številnih ptic pa je park Lahinja dom bobru in vidri, številnim ribam, ki se nahajajo v izvirih in potokih na območju parka ter rastlinskim vrstam, ki so na rdečem seznamu ogroženih vrst.
Če želite doživeti Krajinski park Lahinja v celoti vam predlagamo da si prek doživetja Suhi kras in voda z vodnikom ogledaš vse skrite kotičke parka ter preizkusite kulinariko. Si že jedel ajdovo povetico? Testo iz ajde s sladkano skuto je prava kulinarična posebnost. V kleti Plavčeve domačije, ki prikazuje etnologijo tega območja, si v dobri družbi privošči kozarec vina.

Po parku z otrokom?

Park lahko postane pravo raziskovalno potovanje. Na Info točki v Nerajcu dobi otrok nahrbtnik s potrebnimi pripomočki in že se lahko odpravite na Otonovo pustolovščino. Preplet narave in kulture, aktivnega preživljanja časa zunaj in reševanja ugank. Spoznajte največjega pesnika za otroke Otona Župančiča, ki vas bo s svojimi ugankami pripeljal skozi park do cilja.
Priporočamo, da s seboj vzamete malico in vodo, saj je pot dolga. Prav tako, pa se v park ne odpravljajte v poletnih vročinah sredi dneva.

Kratka, a slikovita - reka Krupa

Svoj pohod na tej trasi lahko začneš že v Semiču, a ob vodi boš hodil le od izvira Krupe do Izvira jamske školjke. Če bi skrajšal pohod iz šestih ur na dve uri, potem avto pusti na parkirišču na začetku vasi Krupa.
Reka Krupa in njen veličasten izvir sodita v najlepše in najbolj obiskane točke v Beli krajini. 30 metrov visoka apnenčasta skala in smaragdno jezero, ki se prelevi v reko je pravi #instaspot.
Na skali domuje krokar. Napni oko in poišči njegovo gnezdo visoko nad izvirom. Nekateri na skali vidijo tudi obraz deklice. Ga tudi ti?
Po vodnatosti je izvir reke Krupe največji v Beli krajini. Povprečni pretok je kar 600 litrov na sekundo, ob večdnevnem dežju pa doseže kar 1000 litrov na sekundo. Kako ne bi bil, saj voda priteče iz sedmih bruhalnikov. Temperatura vode je hladnih 10 stopinj celzija vse leto. Odsvetujemo kopanje v Krupi, saj poleg tega, da je izvirsko hladna je tudi območje zaščiteno kot naravni spomenik.

Školjka Kongerija – živi fosil in endemit belokranjskega podzemlja

Izvir jamske školjke je eden od pritokov reke Krupe, ki pa globoko v notranjosti skriva eno najbolj kul živali pri nas. Poleg endemita črnega močerila, bratranca bele človeške ribice, živi v Beli krajini živi fosil. Jalžičeva kongerija je namreč v petdesetih milijonih let preživela izumrtje dinozavrov in tudi onesnaženje reke Krupe v 80. letih prejšnjega stoletja.
Do izvira, kjer domuje školjka Kongerija pridete, če se odpravi po potki mimo obnovljenega mlina, se malenkost vzpneš in pred seboj zagledaš viseči most, ki te pripelje na drugo stran Krupe. Viseči most je super točka za kakšno instagram fotko. Na drugi strani brega Krupe se prepusti divjini kanjona. Čez slab kilometer se spet znajdeš na na mostu, ki pelje proti Judovski hiši.

Pred mostom na skednju je obešena fotografija gradu Krupa. Grad Krupa je bil eden največjih gradov v Beli krajini, a med drugo svetovno vojno od gradu ni ostalo nič, razen zapuščene in razpadajoče žitnice.
Judovska hiša je najstarejše nahajališče v Beli krajini, saj najdbe datirajo v paleolitik oziroma v kameno dobo. Tukaj so tudi po kameni dobi številni popotniki iskali zatočišče pred vremenom ali pred sovražniki. V bližini Judovske hiše je vasica Moverna vas, ki je glavna točka nahajališč iz neolitika in bakrene dobe. V tistem obdobju so bili že pravi mojstri lončarstva saj so iz gline izdelovali prefinjene lončene posode, ki so živo rdeče barve, saj so v peč dovajali kisik. Razni okraski na posodah in žigu pa pričajo o tem, da so bili povezani z Bližnjim vzhodom.

Divji potok

Belokranjske plitvice. Veliko manjše. A vseeno veličastne. Divji potok zaradi razvodnice nekje na Vrčicah spada v porečje reke Krke, ki vijuga na Dolenjskem.
Avto pusti na parkirišču v Črmošnjicah pri Centru obšolskih dejavnosti ter se mimo cerkve spusti v sotesko Divjega potoka. V daljavi boš videl ostanke nekdanje ribogojnice in pašnik s konji.

Posebnost Divjega potoka je izločanje lehnjaka, sedimentna kamnina, ki se izloča iz vode, bogate s kalcijevim karbonatom. Lehnjak se useda na mahove in rastlinje ter tako ustvarja brzice, slapove, ki nenehno rastejo zaradi nabiranja kalcijevega karbonata. Podobno, a pod drugačnimi pogoji se enako dogaja v jamah. Z izločanjem kalcijevega karbonata - apnenca se tvorijo kapniki, zavese in drugi jamski pojavi.
Vse višji padci pa dajejo vodi večjo moč za ustvarjanje tolmunov. K vodnatosti Divjega potoka prispeva voda iz bližnje izvirne vodne jame Mašelj, ki ima tudi v sušnem obdobju stalen in izdaten pretok. Divji potok je najlepši spomladi in jeseni, zna pa vodostaj tudi, ker je hudourniškega značaja, zrasti, da sprehod ob njem več ni možen.

Potka ob divjem potoku spada med krožne učne poti. Na poti te čakajo uganke, v strugi raki koščaki in nekje v travi ob poti močerad. Ob potoku spomladi najdeš ogromno rastišče čemaža.

Nasproti Črmošnjic pa se nahaja Rekreacijski center Gače, kjer pozimi lahko smučaš in sankaš, v poletni sezoni pa se Gače spremenijo v pravi raj za otroke in odrasle s trampolini ter novim Pustolovskim parkom!
Čelade na glavo in akcija!

22.2.2024
Avtorica: Tamara Lončarič, DMO Bela krajina